Real Madrid CF & FC Barcelona – ponos španskega klubskega nogometa

Madrid znova slavi svoje junake. Real Madrid CF je enajstič osvojil lovoriko najboljšega evropskega nogometnega kluba. Mestnega tekmeca, Atletica, je Real premagal po enajstmetrovkah (5:3), z golom Ronalda, potem ko je bil po rednem delu rezultat 1:1. Prevlado španskih klubov na Stari celini dopolnjuje Sevilla, ki je osvojila UEFA Evropsko ligo, drugo tekmovanje po veljavi. Paradoksalno, špansko prvenstvo, La Ligo, in španski kraljevi pokal, Copa del Rey, pa je osvojil katalonski velikan – Barcelona.

Messi-in-Ronaldo

Ronaldo s pokalom Lige prvakov (Foto: www.mirror.co.uk) in Messi med proslavljanjem dvojne krone (Foto: www.news.xinhuanet.com).

Največje nogometno, če ne celo športno, rivalstvo na svetu, kastiljsko – katalonski derbi, imenovan El Clásico, med Realom in Barcelono, vsakič znova pred zaslone privabi rekordno število gledalcev. Real in Barca sta – po mnenju večine svetovnih navdušencev nad najpomembnejšo postransko zadevo v življenju in nogometni statistiki navkljub – največja nogometna kluba na svetu. Rivalstvo presega nogomet in prežema celotno špansko družbo, saj gre za spopad med metropolo (Madrid) in drugim največjim mestom v Španiji (Barcelona), med centristi (Madrid) in katalonskimi avtonomisti oz. separatisti (Barcelona), med republikanci (Barcelona) in rojalisti (Madrid), med levico (Barcelona) in desnico (Madrid), med Messijem (Barcelona) in Ronaldom (Real), med Guardiolo (Barcelona) in Mourinhom (Realom), med večinoma doma vzgojenimi nogometaši (Barcelona) in svetovnimi zvezdniki (Real), med kombinacijo totalnega nogometa in sistema tica-taca, ki temelji na posesti žoge (Barcelona) in sistema, ki ga odlikuje visok tempo in temelji na navdihu posameznih zvezdnikov (Real)….

 sedanji grb  1931  1920  1908  1902
Sedanji grb 1931 1920 1908 1902

Vir: Wikipedia

Blancos, Merengues, Vikingos, Galacticos, Beli balet … so zgolj eni od vzdevkov vendarle največjega svetovnega nogometnega kluba, ki ga najbolj zvesti navijači, tisti iz Španije in zlasti tisti iz metropole, kličejo Madrid. Madrid je osnovan 6. marca 1902., kraljevski (Real) pa je postal leta 1920 po zaslugi takratnega španskega suverena Alfonsa XIII.  Dandanes naj bi imel Real več kot 85 milijonov navijačev (Facebook) po vsem svetu. Njegov stadion Santiago Bernabéu v madridski četrti Chamartin, ki lahko sprejme 85.454 gledalcev, nosi ime po nekdanjem klubskem predsedniku, verjetno najbolj zaslužnemu za to, da je Real to kar danes je.

chamartin

Realov dom, Chamartin, kasneje imenovan po legendarnem predsedniku, med otvoritvijo leta 1947 (Foto: www.pinterest.com) in danes (Foto: www.goalzz.com)

bernabeu-in-gamper

Levo: Santiago Bernabéu, predsednik, ki je Real pripeljal do statusa najboljšega nogometnega kluba 20. stoletja in Joan Gamper, eden od ustanoviteljev Barcelone (desno). Vir: Wikipedia.

Po drugi strani pa Barcelona (Barça, Blaugrana, Culés, Azulgranas) za večnim tekmecem ne zaostaja veliko, saj je v zadnjih desetih letih letih kar štirikrat osvojila Ligo prvakov in je najboljši klub 21. stoletja. Katalonski klub je osnovan 29. novembra 1899., rdeče-modro barvo pa je dobil po vzoru na švicarski Basel, od koder prihaja Barcin prvi predsednik Joan (Hans-Max) Gamper (1877-1930). Barcelona domuje na stadionu Camp Nou, ki prejme skoraj 100.000 gledalcev. Klub spremlja več kot 90 milijonov ljudi (Facebook).

camp-nou-2

Camp Nou med inavguracijo leta 1957 (Foto: www.blaugranas.com) in danes (Foto: www.barcelona.com).

grafika

Grafika: www.fcbarcelona.com

Rivalstvo med kluboma sega v zgodnja trideseta leta prejšnjega stoletja, ko je FC Barcelona postala simbol katalonskega nacionalizma, ta pa je iskal podporo u španskem republikanizmu. Naravno nasprotje temu pa je predstavljal španski-kastiljski nacionalizem, zasidran v rojalizmu in fašizmu, ki ga je takrat predstavljal general Franco. Njega je na oblast pripeljala krvava državljanska vojna (1936-39), kar je Barcelono in s tem tudi Katalonijo (pa tudi baskovski Athletic Bilbao) pomenilo, da bodo postali opozicija režimu (slogan Barcelonistov: Més que un club = Več, kot le klub), ki se je na oblasti obdržal vse do leta 1974. V zavesti navijačev Barcelone pa je madridski tekmec predstavljal ‘režimski klub’.

naslovnica madridske marce

Naslovnica madridske Marce, 14.06.1943 (Foto: www.centurymatch.com)

Pokalno polfinale 1943

Prvo večje sovraštvo med kluboma se pojavi med vihro Druge svetovne vojne, ki je takrat divjala po Evropi, ki pa je Španiji (status nevtralnosti) vendarle prizanesla. V polfinalu Generalovega pokala (Kraljev pokal) se je prva tekma na starem Barcinem stadionu Les Corts končala v prid gostiteljev 3:0. Gostje iz Madrida so ostro protestirali, češ da jim je publika žvižgala ob vsakem dotiku z žogo, da je sodnik dovolil pregrobo igro gostiteljev in da so bili vsi trije goli v mreži gostov neregularni. Iskra se je vnela in padla je odločitev, da se navijačem ‘blaugrane’ prepove prihod na povratno tekmo v Madridu. Avtobus z igralci gostov je bil kamenjan vse od hotela do stadiona, prav tako golman Barcelone Miró pa je bil kamenjan takoj ko bi prestopil gol črto. V takšnih razmerah je Real že po tridesetih minutah povedel z 2:0. Po izključitvi Garcie (Barcelona) so se gostje vdali in dejali gostiteljem, naj dosežejo toliko golov kolikor hočejo. Ponudba je bila sprejeta. V pičlih 13 minutah je Real dosegel še šest golov in na odmor odšel s prednostjo 8:0. Predsedniku Barcelone je dežurni policaj prepovedal kakršne koli proteste z grožnjo, da ga bo aretiral, igralci Barcelone pa sploh niso hoteli na igrišče ob začetku drugega polčasa, a so tudi oni popustili, saj jim je bilo rečeno: ”Ali greste na igrišče ali greste v zapor!” V takšni atmosferi strahu so povsem demoralizirani igralci ‘blaugrane’ le odigrali tekmo do konca. Ta se je končala z rezultatom 11:1 v korist Reala, katerega igralci in navijači niti niso preveč glasno proslavljali te zmage, rezervni golman Barcelone Fernando Argila pa je ob tem dejal: ”Ni bilo tekmovalnosti. Nikakor, vsaj ne do tiste tekme.” Zanimivo, Real visoke zmage nad tekmecem iz Katalonije le ni kronal s končno zmago. V finalu je klonil proti Athleticu (Bilbao).

 

REAL MADRID BARCELONA
11 Evropski prvak 5
4 Svetovni prvak 3
0 Prvak Pokala pokalnih zmagovalcev 4
2 Pokal UEFA 3
2 UEFA Superpokal 5
32 Španski prvak 24
19 Kraljevi pokalni prvak 28
10 Španski superpokal 14
1 Španski ligaški pokalni prvak 2
81 SKUPAJ 89

Kot kaže zgornja tabela, je Barcelona osvojila osem lovorik več kot Real, toda največ tistih najpomembnejših (špansko državno prvenstvo in pokal evropskih prvakov) si vendarle lastijo Madridčani, ki so statistično tudi uspešnejši v medsebojnih srečanjih, vsaj kar se tiče uradnih tekem (tabela spodaj).

TEKMOVANJE

(število odigranih tekem)

ZMAGE  

REMIJI

GOLI
RMCF FCB RMCF FCB
La Liga (172) 72 68 32 280 273
Copa del Rey (33) 12 14 7 64 63
Copa de la Liga (6) 0 2 4 8 13
Supercopa de España (12) 6 4 2 25 17
Champions League (8) 3 2 3 13 10
VSA TEKMOVANJA (231) 93 90 48 390 376
Prijateljske tekme (33) 4 19 10 42 83
VSE SKUPAJ (264) 97 109 58 432 459

 

Konec prvega dela, naslednjič: Alfredo Di Stefano – kamen spotike.