Prvi slovenski MVP – s sosedi do najboljšega v Evropi

MVP, MVP, MVP lahko navijači vzklikajo Goranu Dragiću, ki se je z nazivom najkoristnejšega igralca evropskega prvenstva vpisal med legende slovenske in evropske košarke. A ˝Zmaj˝ ni prvi Slovenec s tem nazivom. Že pred skoraj dvema desetletjema je Slovenija imela najboljšega igralca v Evropi, a kaj, ko ta ni igral za državo na sončni strani Alp.

Gregor Fučka je po prestopu k Stefanelu prejel italijansko državljanstvo in že leta 1991 zaigral za Italijansko mladinsko reprezentanco. (Vir: www.interperformances.com)

Ob koncu 20. stoletja je na vrh Evrope stopila Italija. V Parizu so naši zahodni sosedje porazili Španijo in drugič v zgodovini dvignili pokal za najboljšo reprezentanco na stari celini. Najkoristnejši igralec prvenstva je takrat prvič postal Slovenec – Gregor Fučka.

Rojen je bil leta 1971 v Kranju, kjer je pri tamkajšnjem Triglavu pričel z metanjem na koš. Prvo profesionalno pogodbo je podpisal z Olimpijo, a tam je igral le eno sezono, saj je leta 1990 po pregovarjanju Bojana Tanjevića prestopil v Trst. Prav bosanski trener je bil tisti, ki je v Fučku videl talent in ga pripeljal v Italijo. Čeprav je že bil poklican v mlado jugoslovansko reprezentanco, se zaradi težav z hrbtom zbora ni udeležil. Italijani so videli priložnost in hitro izkoristili dejstvo, da ima zamejske korenine. Njegov oče je bil rojen v Trstu, kjer so prebivali tudi njegov stric, teta in babica. Azzurri časa niso izgubljali in nadobudnemu igralcu so ponudili državljanstvo.

Za člansko reprezentanco je igral na evropskih prvenstvih leta 1995,1997,1999 in 2001, Olimpijskih igrah leta 2000 ter na Svetovnem prvenstvu leta 1998. (Vir: www.si.com)

Če bi Fučka zaigral za Jugoslavijo, za Italijo ne bi mogel nastopiti in kasneje bi igral za Slovenijo, a mladi košarkar se je odločil prevzeti italijanski potni list. Jugoslavija se s tem ni strinjala, saj ni želela izgubiti vrhunskega talenta, zaradi česar je 215 centimetrov visoki center pod vodstvom Tanjevića eno leto preživel izven košarkarskega parketa, leta 1991 pa je le zaigral za italijansko mlado izbrano vrsto.

Kljub temu, da je bil za košarkarja precej suhljat, saj je pri svoji višini tehtal le 80 do 90 kilogramov, se je njegova kariera hitro pričela vzpenjati in leta 1997 je že igral v finalu Evropskega prvenstva, ki ga je Italija izgubila proti Jugoslaviji.

Evropsko prvenstvo 1999 (Francija): Najkoristnejši igralec (MVP) (Vir: www.slovenskenovice.si)

Takrat je bil za najboljšega igralca prvenstva razglašen Aleksander Đorđević (tisti, ki v letošnjem finalu na srbski klopi ni našel recepta za fante s podobo Triglava na dresu). Dve leti kasneje so se jim Italijani maščevali v polfinalu ter stopili na najvišjo stopničko, na selektorskem mestu zahodnih sosedov pa ni sedel nihče drug kot legendarni Bojan Tanjević. Fučka je v finalu dosegel dvojni dvojček in postal MVP prvenstva. Leto zatem je zaigral na olimpijskih igrah ter se okitil z nazivom najboljšega košarkarja v Evropi.

V Sloveniji navijači njegovega odhoda niso sprejeli najbolje. Vedno, ko se je vrnil v rodno državo, je bil na tekmah izžvižgan. Čeprav levo roki igralec na naboru NBA ni bil izbran, je leta 1999 prejel ponudbo LA Clippersov, a je zaradi družine ni sprejel. ”Stric” Fučka, ki je bil na parketu znan po vrhunski tehniki in gibljivosti, je tako večji del kariere igral na Apeninskem polotoku.

Po odhodu iz Trsta je šel v Milano in kasneje v Bologno. Med leti 2002 in 2006 je igral za Barcelono, s katero je leta 2003 osvojil Evroligo, sezono kasneje je prestopil v Girono.

Gregor Fučka (Vir: www.siol.net)

Sledila je vrnitev v Italijo k Romi in nato nazaj k Bologni. Ob koncu kariere je igral še za Pistoio. Leta 2011 se je pri 40 letih poslovil s parketa in se podal v trenerske vode. V zgodovino se je zapisal kot legenda italijanske košarke.

Nič hudega, saj se je Slovenija obogatila s kar dvanajstimi zlatimi junaki, ki blestijo na trenutno najbolj aktualnih Posterjih prvakov Eurobasket 2017.